Decembra 1998 je bila 62-letni bolnici operativno odstranjena rakava rašča na maternični sluznici, potem pa je hodila na več krogov rentgenskega obsevanja in protihormonskega zdravljenja. Ker se je zaradi rakavosti zadebelila potrebušnica, mnoge bezgavke pa so nabreknile, so začeli vse bolj naraščati jajčniška protitelesa, ki naznanjajo rakavost (CA), in sicer kljub zdravljenju s tamoksifenom, tako da so 3. junija 2002 dosegla vrednost 125 IU/ml (zdrava vrednost je 0–35). Z zdravstvenega stališča se je bolničino stanje poslabšalo, saj je bila izčrpana, zabuhla, v črevesju so se ji kopičile tekočine, le s težavo je opravljala veliko potrebo, stalno je bila močno utrujena in nihal ji je krvni tlak. Julija in oktobra 2002 ji je bil v potrebušnico vsajen kateter, da je med njeni plasti dobivala 5%-no raztopino sode bikarbone (4–5 dcl), izmenično pa tudi intraarterijsko.
Zdravstveno stanje bolnice se je postopno izboljševalo vse do stopnje običajnega zdravja. Vrednosti jajčniških nakazovalcev rakavosti so vedno bolj upadali in marca 2003 znašali le še 49,7 IU/ml, kar se ni spremenilo niti junija 2003. Zadnje računalniško-tomografsko slikanje junija 2003 je potrdilo, da se je, v primerjavi s predhodnim letom, zmanjšala rakava rašča na potrebušnici, nabreklost bezgavk pa je izginila.
(prevod bolničine pisne izjave)
»Zaradi adenokarcinoma na maternični sluznici sem bila 18. decembra 1998 operirana.V fabruarju-marcu 1999 sem prestala 29 rentgenskih obsevanj. Rutinski pregledi v zadnjih mesecih 2000 so kazali naraščanje vrednosti jajčniških nakazovalcev rakavosti (AG CA). Računalniška tomografija je pokazala, da imam v bezgavkah tumorske celice. Na onkološki oddelek sem hodila zdravit se s tamoksifenom, a sem čez čas terapijo opustila, ker sem se odločila za zdravljenje pri dr. Tulliu Simonciniju.
Za potrebe zdravljenja s 5%-no raztopino sode bikarbone mi je radiolog dr. … 20. julija 2002 vsadil prenosni kateter med plasti potrebušnice.
Tomografija je 6. septembra pokazaal umiritev stanja v primerjavi s predhodnim slikanjem maja 2002, prejšnja zadebeljenost potrebušnice, ki jo je verjetno povzročila njena rakavosti, pa je izginila. Želim poudariti, kadar sem dr. Simonciniju rekla, da se dobro počutim, mi je odgovoril: 'Naj nam bog pomaga, gospa: Nič ne morem reči, le kontrolni pregled lahko pove, kakšno je dajansko stanje; bomo videli, kaj bo; nič vam ne morem obljubiti.'
Dr. Simoncini me je 5. oktobra seznanil z mojim takratni zdravstvenim stanjem. Ko je radiolog dr. …pregledal računalniško-tomografske slike, je izjavil, da se mi je bil naredil notranji vnetni ognojek, ki je preprečil izboljšanje, na kakršnega sta z dr. Simoncinijem bila upala.
Zato mi je predlagal vsaditev novega katetra, ki mi ga je 16. oktobra vsadil dr. … Od takrat dalje se redno zdravim z raztopino sode bikarbone. Različne krvne kontrole vsakič kažejo izboljšanje stanja; junija sem imela vrednost jačniških nakazovalcev raka AG CA 125, ki zdaj, 7. marca 2003, znaša 49,7.
Vrh tega je računalniška tomografija decembra 2002 pokazala, da se mi stanje ni spremenilo od maja 2002. Želim poudariti, da se mi je v zdravstvenem oziru stanje stalno po malem izboljševalo. Bolečine v trebuhu in jetrih so izginile, krvni talk se je ustalil, stopala mi ne otekajo več in tudi zabuhla nisem več.
Zavedam se, da je potrebno še veliko storiti, da se bo bolezen povsem ozdravila, na kar me dr. Simoncini stalno opozarja in je vedno previden v svojih izjavah.
Vsekakor pa lahko rečem, da me dosedanje uspešno zdravljenje navdaja z upanjem, da bom povsem ozdravela, če bom nadaljevala z zdravljenjem. Želim izraziti željo: če bi dr. Simoncini imel lastno kliniko, bi lahko pomagal še dosti več ljudem, ki so zboleli za rakom.
Zahvaljujem se bogu in dr. Simonciniju, ki mi ga je bog poslal na pomoč!«
M. T. B.
